Revija za ljubitelje gora že od leta 1895, foto: Vladimir Habjan
OKTOBER 2014

arhiv_naslovnice_2014_10_3307V jesenskem Planinskem vestniku smo vam spet pripravili pester nabor člankov, od zelo zanimive teme meseca, ki jo sestavljajo prispevki o zapuščini Rapalske meje in vojašnici Morbegni pod Triglavom, do intervjujev s slikarjem Rafaelom Terpinom, vodjem projekta PZS za digitalizacijo planinskih poti Andrejem Stritarjem in vodjo Odbora za založništvo in informiranje pri PZS Slavico Tovšak.

Predstavljamo vam zanimive gore v Albaniji, Prokletije v Črni gori, najvišje vrhove v Evropi, malce odmaknjeni Briceljk, potepanje po otoku Lastovo, geološke posebnosti Prisojnika, ...

V rubriki Z nami na pot smo se podali na vrhove Pesarinskih Dolomitov v Italiji in na vsem znani Storžič.

Sledijo stalne rubrike: komentar, zdravje, vreme, varstvo narave, novice iz vertikale, športnoplezalne novice, planinska organizacija, TNP in V spomin.


Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika! Poiščite ga v svojem kiosku.

Kazalo


Vsebina - Članki

SLEDI V ČASU 4
Sedemdeset let smo jo napačno imenovali. Vojašnica Vittoria Emanuela pod Triglavom. Grega Žorž
Naš odnos do dediščine. Pod Triglavom ni prostora za še eno kočo. Dušan Škodič
Dragocena je vsaka pobuda. Ohranitev spomina na Rapalsko mejo. Božo Repe
INTERVJU 16
Radosti, ki se zgodijo enkrat v življenju. Rafael Terpin, rovtarski krajinar. Marjan Bradeško
KOLUMNA 19
Do kod v gorah z avtom? Aljaž Anderle
PO GORAH BALKANA 20
Albanska trilogija. Korab, Djeravica, Maja Jezerce. Andrej Mašera
GREMO NA JUG 26
Prokletije. Tržiška odprava v Črno goro. Iztok Pungaršek
Z NAMI NA POT 28
Bleščeča veriga gora. Pesarinski Dolomiti. Matija Turk
OPISI 33
Monte Brentoni. Matija Turk
Terza Grande. Matija Turk
Monte Creta Forata. Matija Turk
Monte Siera. Matija Turk
Z NAMI NA POT - OPISI 37
Storžič iz Mač. Andreja Tomšič
Storžič po grebenu čez Psico. Andreja Tomšič
Storžič skozi Žrelo. Andreja Tomšič
Storžič po jugozahodnem grebenu. Andreja Tomšič
INTERVJU 41
Digitalizacija naših planinskih poti. Pogovor z Andrejem Stritarjem. Marjan Žiberna
Zmanjšane zaloge in novi pristopi. Pogovor s Slavico Tovšak. Marjan Bradeško
VISOKA EVROPA 46
Najvišji vrhovi evropskih držav. Od Vatikanskega griča do Elbrusa. Jože Drab
VISOKA EVROPA 48
Kjer Švica seže najvišje. Dufourspitze. Andreja Tomšič
GEO-IZLET 50
Na robu nekdanjega oceana. Geološka učna ura na Prisojniku. Bogomir Celarc, Nina Rman
LOŠKA STENA 54
Po dolgih letih spet na Briceljk. Med cvetjem in meglami. Tatjana Cvetko
MORSKI IZLETI 56
Otok Lastovo. Jutranje poti v poletna brezpotja. Aleš Nosan
SPOMINJANJA 58
Spomini hčerke nekega posebnega alpinista - Martina Gričarja. Tina Gričar
JUBILEJ 59
Petnajst let in še štejemo. Matej Ogorevc
VREMENSKE STOPINJE IN OPRIMKI 60
Petdeset odtenkov sive. Miha Pavšek, Miha Demšar
VARSTVO NARAVE 62
Spoznajmo pojoči svet kobilic. Dušan Klenovšek
ZELIŠČA NAŠIH GORA 63
Materina dušica (Thymus sp.). Lovro Vehovar
NOVICE IZ VERTIKALE 64
ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE 67
PLANINSKA ORGANIZACIJA 68
V SPOMIN 71
TNP 72

Uvodnik 

Prava mera

Prepričan sem, da kombinacija teh dveh besed predstavlja eno najmanj otipljivih in najtežje rešljivih dilem, s katerimi se vsakodnevno srečujemo.
Življenje nas nezavedno in nenehno postavlja pred odločitve, s katerimi krojimo svoj danes in jutri. Pa naj tista "prava mera" velja za karkoli, vedno se je težko odločiti, mar ne? Hrana, pijača, delo, šport, prosti čas in celo ljubezen - nobenih izjem ni. Preveč vsake dobre reči lahko človeka na dolgi rok uniči ali pa na smrt zdolgočasi, kar je pravzaprav vseeno ...
Najti pravo mero je težko zaradi preprostega dejstva, da je v praksi ne moremo izmeriti, saj imamo vgrajene vsak svoje "vatle", ki niso nujno usklajeni z ostalo populacijo. Vzrok je naše mnenje, ki si ga o nečem ustvarimo na podlagi poznavanja zadeve, o kateri se odločamo. Nepoznavanje pa je, metaforično povedano, gosto listje grma, v katerem tiči večina zajcev (različnih mnenj).
Tokratni začetek uvodnika sem se namenil navezati na temo meseca, ki pripoveduje zgodbo o propadu najvišje zgradbe na naših tleh, pa čeprav poanta pisanja ni v njej. Nova dejstva in razmišljanja o razrušeni vojašnici namreč odgovorijo na precej vprašanj, še več pa jih na novo zastavijo.
Kako danes razmišljamo o zapuščini rapalske meje, in kako bomo jutri zaradi tega gledali nase? In seveda ob tem dobili tudi odgovor o "pravi meri", ki je nekoč nismo našli ...
Slovenija ima zaradi impresivne zemljepisne lege pestro preteklost, ki jo relativno slabo poznamo, še manj primerno cenimo. Že mnogi pred menoj so ugotavljali, da nam manjka zdrava mera zgodovinskega spomina, ki v narodu vzbuja občutek ponosa, ki si ga zasluži. V primerjavi s svojimi sosedi smo na tem področju že pregovorno malomarni, a nam očitno niti ni hudo mar.
Pri iskanju našega zgodovinskega spomina se bom tokrat ustavil na tako imenovani razvodnici med Jadranskim in Črnim morjem. To je navidezna naravna meja, ki na našem višjem svetu vodotoke usmerja proti enemu ali drugemu končnemu cilju in je bila v preteklosti mnogo bolj pomembna, kot se zdi danes. Po njej je bila pred slabima dvema tisočletjema zgrajena rimska utrjena linija Claustra Alpium Iuliarum (v prevodu Zapore Julijskih Alp). To je verjetno najobsežnejša gradnja na našem ozemlju, nastala nekako v času cesarja Dioklecijana. In po skoraj isti črti se je kmalu po prvi svetovni vojni prav tam zarisala rapalska meja, ki so ji botrovale zakulisne kupčije zahodnih zaveznikov z Italijani. Sploh ne slučajno, saj so se Italijani tudi na podlagi teh rimskih ostankov sklicevali na upravičenost do ozemlja na jadranski strani razvodnice. Ob tej meji sta bili nato na obeh straneh zgrajeni še utrjeni liniji: Alpski zid in Rupnikova linija. Njuni ostanki že dobrih sedemdeset let (z redkimi izjemami) neusmiljeno propadajo.
Prava reč, kup kamenja in betona na krivični meji, bo kdo rekel. Kar naj propade in izgine v pozabo! Pa je to prav?
Aktualna stota obletnica prve svetovne vojne nam pravi, da to ni prav. Kajti šele sedaj jo Slovenci bolje razumemo, ko jo spoznavamo na novo, neoblateno z izvirnim grehom naših dedov, ki so ga bili deležni v svoji državi. Zaradi očitka, da so se borili na strani nasprotnikov (Avstrije), se je o tej vojni načrtno (pre)malo govorilo, saj je kralj v Beogradu pripadal zmagovalni strani, ki je drugače razlagala zgodovino. Ko danes ponovno beremo vsa tista pisma o bridkostih in trpljenju vojakov, ki se kasneje niso mogli niti pohvaliti s svojimi junaštvi in uspehi, ta dobijo nov pomen. In predvsem zaradi tega ima soška fronta danes pri nas že skoraj status, ki si ga zasluži.
S podobnim razlogom ne bi smeli spregledati ostankov zapuščine rapalske meje, ki je ostala po vojni še celo bolj prezrta in pozabljena. Kako bomo lahko cenili tisto, kar smo nekoč izgubili, če ne bomo vedeli, zakaj, niti kako se nam je kasneje spet vrnilo, saj v zgodovini ni prav nič samoumevnega.
Dokler je še čas, bi morali vsaj kolikor je nujno ohraniti zgodovinski spomin na medvojno obdobje, ki je bilo za naš narod zelo pomembno. Na videz ničvredno zidovje, ki teče preko naših gora in hribov, ima sporočilno vrednost in bi ga morali v tem smislu zaščititi in približati ljudem. Ne potrebujemo megalomansko obnovljenih zidov in utrdb v stilu Kitajskega zidu, kamor bi prihajale trume turistov, čeprav je bil namen gradnje obeh povsem isti - zaščita pred sovražnikom. Že z informiranjem in osveščanjem se da za začetek mnogo doseči pa še poceni je. Kajti pozabljenje je najučinkovitejši zaveznik zoba časa.
Ali nam bo uspelo, žal ne vem. Če pa, upam, da z omenjeno "pravo mero". Tako, da bosta obenem ohranjena tudi mir in dostojanstvo gora. Morda se zdi v tem trenutku nepotrebno, a verjamem, da bo našim zanamcem zagotovo všeč!

Dušan Škodič
 

pvkazalo_275

pzs_znak_450

PV V ODDAJI GORSKE SLEDI
115 let PV v prilogi KULT
Predstavitev Planinskega vestnika

Obvestila

3. 3. 2014
   
     OBVESTILO BRALCEM - LETNO KAZALO 2013

3. 3. 2014

      OBVESTILO BRALCEM

Prejemnike Planinskega vestnika obveščamo, da smo z mesecem februarjem prešli na novi informacijski sistem za vodenje naročnikov Planinskega vestnika. Pri prenosu obstoječih podatkov je prišlo do nekaterih napak, za katere se vam opravičujemo in vas hkrati prosimo, da nam jih sporočite na telefonsko številko 01 43 45 690 ali na elektronski naslov hedvika.petkovsek@pzs.si. PZS

14. 4. 2012

    OBVESTILO BRALCEM - PV TUDI V APLIKACIJI TRAFIKA

Revijo za ljubitelje gora - Planinski vestnik - lahko prebirate tudi na Applovih tabličnih računalnikih.

Glavna prednost nakupa naše revije preko e-trafike je, da so vam vsebine na voljo ne glede na to, kje ste.

Lahko se odločite za nakup posameznega izvoda ali celoletno naročnino. Cena posameznega izvoda je 2,99 €, letna naročnina stane 29,49 €.

Več o aplikaciji si lahko preberete na povezavi: http://www.mojmikro.si/preziveti/in_se/trafika_ki_jo_nosimo_s_seboj.

 
PLANINSKI VESTNIK LAHKO NAROČITE NA   BREZPLAČNI MODRI ŠTEVILKI.

080_18_93_1110

 

 



   
 

Planinski vestnik ISSN 0350-4344
© Planinska zveza Slovenije. Vse pravice pridržane.