Revija za ljubitelje gora že od leta 1895, foto: Vladimir Habjan

MAJ 2016

arhiv_naslovnice_2016_05.jpg_3307 Bliža se poletna sezona in veliko planincev bo na svojih gorskih poteh za oddih ali prenočevanje uporabilo planinske koče, tako v sredogorju kot v visokogorju. V majski temi meseca si lahko preberete kako za udobje v kočah poskrbijo domača planinska društva in tudi, kako je to urejeno v tujini.   
Za vas smo se pogovarjali z bivšo oskrbnico koče Gouter, ki stoji ob običajni poti na Mont Blanc, alpinistom in vodjem OE Zavoda za gozdove RS v Tolminu Edom Kozorogom ter z Nacetom Breitenbergerjem, mentorjem številnim mladim planincem v Idriji.
V rubriki Z nami na pot vas vabimo na cvetočo Golico.
Prebereti si lahko še zanimive članke o trekingu nad dolino Bregaglia, turnem smučanju v Armeniji, o doživljanju prvopristopnikov na poti na Triglav, druženju gorskih reševalcev v Vratih, utrinkih na prelazu, skupščini PZS, o problemih planinskih društev zaradi uvedbe davčnih blagajn, praznovanju 60-letnice Mladinske komisije in spominih nanjo, ... Prvič nekaj strani namenjamo najmlajšim bralcem, tokrat pišemo o kamnih in oknu na Gori.  

Sledijo stalne rubrike: kolumne, geo-zanimivost, varstvo narave, novice iz vertikale, novice iz tujine, športnoplezalne novice, pisma bralcev, prebrali smo, planinska organizacija, SPM in TNP.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika! Poiščite ga v svojem kiosku!

Kazalo                 


Vsebina - Članki

TEMA MESECA 4

Za udobje je treba delati. Stanje in smernice naših planinskih koč. Zdenka Mihelič
Iskanje kompromisov med tradicijo in modernim. Udobje v planinskih kočah v tujini. Drago Dretnik
Prijaznost osebja in urejenost koč. Želje obiskovalcev planinskih koč. Zdenka Mihelič
KOLUMNA ZA 14
Združeni v joti in ričetu. Tomaž Jakofčič
KOLUMNA PROTI 14
Hvaležnost. V imenu gora. Borut Peršolja
DIPLOMSKA NALOGA 17
Ohraniti dušo Roblekovega doma. Možnosti za nadaljnji razvoj Roblekovega doma. Sandra Šimic
INTERVJU 18
Kje os tuši in koda za wi-fi. Pogovor z Amélie Faure. Martina Čufar Potard
OD KOČE DO KOČE 22
Oceani granita in druge lepote. Treking nad dolino Bregaglia. Mojca Stritar Kučuk
INTERVJU 26
Nekoristni svet je lahko koristen. Pogovor z Edom Kozorogom. Žarko Rovšček
KOLUMNA 29
Bogatenje naše gorniške dediščine. Viki Grošelj
Z NAMI NA POT 30
Karavanška pomladna ljubljenka. Golica. Gorazd Gorišek
OPISI 33
Golica s Planine pod Golico. Gorazd Gorišek
Golica z Javorniškega Rovta. Gorazd Gorišek
Golica čez sedlo Rožca. Gorazd Gorišek
Golica z Jesenic. Gorazd Gorišek
TUJINA 39
V deželi marelic. Armenija s smučmi. Uroš Prelovšek
ZGODOVINA 44
O ostrem grebenu, ki ga danes ni več. Triglav, kot so ga doživljali prvopristopniki. Ivan Veber
PREJELI SMO 46
Planinska društva in davčne blagajne. Nataša Cankar
Davčne blagajne breme za mala društva. Zdenka Mihelič
PLANINSKA ORGANIZACIJA 48
Planinska društva sprejela usmeritve PZS. Skupščina PZS 2016 na Koroškem. Zdenka Mihelič
MLADI 50
Že 60 let pod objemom gora. 60 let Mladinske komisije PZS. Emil Pevec
ANEKDOTI 52
Moji spomini na leta pri Mladinski komisiji. Ob 60. obletnici MK PZS. Dušan Škodič
PORTRET 54
Ni cvetja brez korenin in veselja brez sadov. Pogovor z Nacetom Breitenbergerjem. Anka Vončina
O KAMNIH IN OKNU NA GORI 56
Luknja namesto zaklada. Mateja Pate
TURNI SMUK 58
Druženje gorskih reševalcev. Spominsko tekmovanje ponesrečenim mojstranškim reševalcem. Vladimir Habjan
UTRINKI 60
Na prelazu. Tone Škarja
GEO ZANIMIVOST 62
Ušesa Istre. Spodmoli na Velem Badinu. Leni Ozis
VARSTVO NARAVE 63
Naravovarstvo in prostovoljstvo. Dušan Klenovšek
NOVICE IZ VERTIKALE 64
NOVICE IZ TUJINE 65
ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE 66
PISMA BRALCEV 67
PREBRALI SMO 68
PLANINSKA ORGANIZACIJA 70
SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ 72
TRIGLAVSKI NARODNI PARK 72



Uvodnik 

Odklop

Težko bi rekla, kdaj natanko sem nehala plezati. Ni se zgodilo kar čez noč. H koncu je zagotovo pripomogla tura v Zahodne Julijce v času, ko so bili plezalni obiski gora na sporedu le še nekajkrat na sezono. S soplezalko nama plezanje v eni od priljubljenih klasik nikakor ni steklo, v sosednji smeri se je pripetila nesreča - tako midve v steni kot reševalci v helikopterju, ki je priletel na pomoč, smo bíli bitko s časom, da bi ušli bližajoči se nevihti. Ko se je vendarle vse srečno izteklo, sem v zavetju bivaka, strmeč v strele, ki so švigale naokrog, sklenila, da je alpinizem preveč nevaren za tako kampanjsko ukvarjanje z njim.
Tako je plezanje, več let središče mojih misli in aktivnosti, zlagoma odšlo iz mojega življenja. Verjetno na presenečenje mnogih, ki so me poznali v mojih najbolj zagnanih letih, in zagotovo na razočaranje nekaterih - ti so še dolgo po tem zmajevali z glavo, češ glej, kaj je nastalo iz tebe. (Na te pripombe so sicer čudežno hitro pozabili, ko so tudi sami postali le še občasni obiskovalci sten, na dobri poti do alpinistične upokojitve.) Danes je marsikdo od nekdanjih šodrovcev in zmernih obiskovalcev plezališč - v očeh ambicioznih alpinistov po večini neperspektivne raje torej - s skalo bolj domač, kot sem v tem trenutku sama. In če kdaj po dolgem času srečam nekdanje plezalske znance, me skoraj po pravilu doleti vprašanje, ali še plezam, in nato pogosto še dodatno poizvedovanje, ali plezanje kaj pogrešam. Moj drugi prostodušni "ne" je po večini sprejet z dobršno mero nejevere.
Seveda se z nostalgijo spominjam plezalskih let, a ta je bržkone bolj povezana z brezskrbnim življenjem, ki smo ga živeli takrat in katerega velik del je predstavljal alpinizem. Plezanja kot fizične aktivnosti ne pogrešam, čeprav je izredno lepa; prav tako ne zgodnjega vstajanja, prevažanja do sten, večnega hitenja, plazenja po skrotju in drobljivih policah, pa še kaj bi se našlo ... A če dobro pomislim, ta moj drugi "ne" ni prav iskren. Plezanje mi je namreč omogočalo popoln odklop od vsakdanjega življenja - to pa vsekakor je nekaj, kar bi mi danes prišlo zelo prav. Popolna osredotočenost na izziv, ob kateri iz glave izpuhtijo čisto vse misli. Ko ne obstajata nič drugega kot vertikala pred teboj in uganka, kako doseči naslednji oprimek. Ena od takih doživljajsko intenzivnih tur mi je za vedno ostala globoko zasidrana v spominu - plezanje smeri Albatros v Paklenici, ko sem kot v transu premagovala navpične plošče in v to vložila vse svoje izkušnje in zaradi večdnevnega plezanja že načete moči. "Videti je bilo, kot da bi plesala balet," je mojo bitko z gravitacijo na vrhu smeri opisal soplezalec (in s tem komplimentom nedvomno pripomogel k ohranjanju spomina na to plezarijo). Po skoraj petnajstih letih se fantastičnega občutka zamaknjenosti in osredotočenosti spominjam tako živo, kot da bi ga doživela včeraj.
V vrtincu vsakdanjih obveznosti sem po dolgih letih plezalske abstinence prišla do stopnje, ko se vse težje (za)ustavim in dam možgane na off. Različne "nadomestne" aktivnosti, ob katerih preživljam svoj skopo odmerjeni prosti čas, so sicer sproščujoče, a se z njimi ne zamotim do take mere, da bi učinkovito odmislila čisto vse, kar mi polni glavo. To mi je nekdaj po navadi uspelo že, ko sem prijela za prvi oprimek v smeri, če ne, pa najpozneje do konca prvega raztežaja. Vprašanje je, ali bi plezanje tudi dandanes sprožilo tak miselni vakuum, kot ga je nekoč, ko smo vseeno imeli na grbi nekaj centov manj skrbi; morda ga na račun "zlatih starih časov" tudi malo poveličujem ... kdo ve. Ampak - ja, zdaj javno priznam vsem tistim, ki ste kdajkoli vprašali: včasih se mi toži po plezanju. Se tudi vam po vašem (nekdanjem) odklopu?

Mateja Pate
 

pvkazalo_275

pzs_znak_450

PV V ODDAJI GORSKE SLEDI
115 let PV v prilogi KULT
Predstavitev Planinskega vestnika

120_let_638

 

 

 

 

Obvestila

19. 2. 2016

Objavljamo LETNO KAZALO 2015.

11. 4. 2015

S Slovenskim planinskim muzejem beremo Planinski vestnik. Vljudno vabljeni k branju in poslušanju!

19. 2. 2015

Medijsko praznovanje s Planinskim vestnikom na spletni strani  PZS ...

PLANINSKI VESTNIK LAHKO NAROČITE NA   BREZPLAČNI MODRI ŠTEVILKI.


080_18_93_1110

 

 



   
 

Planinski vestnik ISSN 0350-4344
© Planinska zveza Slovenije. Vse pravice pridržane.