Revija za ljubitelje gora že od leta 1895, foto: Vladimir Habjan
JANUAR 2015

arhiv_naslovnice_2015_01.jpg_3307

Novo leto v Planinskem vestniku začenjamo s temo meseca o slovenski alpinistični šoli v Manangu. Dušica Kunaver in Bojan Pollak predstavljata, kako so potekale priprave že v letu 1977 in petintridesetletno delo v šoli. Predstavljamo vam tudi Da Gombu Šerpo, ki je vodil odbor za odprave in usposabljanje pri NMA v času sodelovanja med PZS in NMA.  

Preberete si lahko še članke o Piz Popeni v Dolomitih, potepanjih nad planino Krstenico, zgodovinski članek o Edmundu Čibeju, pohajkovanju z Vojskega do Podkoritarja, plezanju v Maroku, o velikih količinah sreče pri plezanju, o zabavnih opisih reševanj, spominu na zadnji skupni vzpon, o rastju na meliščih ... Geo izlet nas bo popeljal v Dolino Triglavskih jezer.

Za vas smo se pogovarjali z alpinistom Mihom Lamprehtom, plezalsko mamo Elico Vehar iz Ospa in nagrajenko Alpske konvencije Mojco Stubelj Ars.

V rubriki Z nami na pot vam predstavljamo severovzhodno Slovenijo: Donačko goro, Boč, Lisco in Paško Kozjak.

Sledijo stalne rubrike: komentarja, vreme, novice iz vertikale, novice iz tujine, športnoplezalne novice, pisma bralcev, planinska organizacija in TNP.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika! Poiščite ga v svojem kiosku.

Kazalo    


Vsebina - Članki

SLOVENSKA ŠOLA V NEPALU 4

Začetek v letu 1977. Gradnja slovenske alpinistične šole v Manangu. Dušica Kunaver
Veliko težav, a vse s srcem. Kratek povzetek dela šole. Bojan Pollak
Vizionar in veliko mož med Šerpami. Da Gombu Sherpa. Bojan Pollak
MANJ ZNANI DOLOMITI 14
Eden najlepših dolomitskih tritisočakov. Piz Popena (3152 m). Matija Turk
KOLUMNA 19
Nekaj misli o gorniški literaturi. Viki Grošelj
INTERVJU 20
Plezanje te prestavi v neko drugo dimenzijo. Pogovor z Mihom Lamprehtom. Vladimir Habjan
FUŽINSKE GORE 24
Oj, ti Škednjovec. Po neoznačenih poteh in brezpotjih nad planino Krstenica. Milan Vošank
ZGODOVINA PLANINSTVA 28
Sledi njegovega dela in ljubezni. Edmund Čibej. Anka Vončina

Z NAMI NA POT 31
Po gozdnih poteh. Severovzhodna Slovenija. Gorazd Gorišek

Opisi 35
Donačka gora. Gorazd Gorišek
Boč. Gorazd Gorišek
Lisca. Gorazd Gorišek
Paško Kozjak. Gorazd Gorišek

NAD TREBUŠO 39
Z Vojskega do Podkoritarja. Pletenje poti med nekoč in danes. Rafael Terpin
AFRIŠKE PUŠČAVSKE PUSTOLOVŠČINE 42
Plezalno pohodniški obisk mame vseh celin. Prvonovembrski izlet v Maroko. Anže Čokl
SPOMINJANJA 45
Pregovori držijo bolj kot klini. Opomba za Maca. Boro Krivic
SPOMINI GORNIŠKEGA VETERANA 48
Tudi to so bila reševanja. Zabavni opisi neljubih dogodkov. Peter Muck
GEO-IZLET 52
Od toplih oceanov do hladnih ledenikov. Dolina Triglavskih jezer. Andrej Šmuc
INTERVJU 56
Za ene plezalska mama, za druge direktorica norcev. Pogovor z Elico Vehar. Mire Steinbuch
INTERVJU 58
Nagrajenka Alpske konvencije. Pogovor z Mojco Stubelj Ars. Marjan Žiberna
SPOMINI 59
Točno opoldne. Zadnji skupni vzpon s Petrom Mežnarjem. Ivan Rejc
VREMENSKE STOPINJE IN OPRIMKI 60
Topla in sončno prikrajšana jesen. Vreme in razmere v gorah v meteorološki jeseni 2014. Miha Pavšek, Miha Demšar
RASTLINJE V NAŠIH GORAH 62
O rastju na meliščih. Tudi neporaslo je lahko poraslo. Matej Blatnik
KOLUMNA 64
Jaganje in nagajivi geni. Matevž Lenarčič
VARSTVO NARAVE 65
Hribovski potapljač. Dušan Klenovšek
NOVICE IZ VERTIKALE 66
NOVICE IZ TUJINE 67
ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE 68
LITERATURA 69
PISMA BRALCEV 70
PLANINSKA ORGANIZACIJA 71
TNP 72


Uvodnik 

Razsežnost časa in gore

Po gorah hodimo, plezamo, smučamo, kolesarimo, letimo ... Nabor dejavnosti v gorah je danes izjemno širok. Iztok Tomazin v knjigi Slovenske gore v objektivu letnih časov razmišlja, da morda številne dejavnosti kažejo, "kot bi s formo in aktivnostjo hoteli nadomestiti vsebino, kot bi se umikali ali celo bežali od sebe v naročje zunanje lepote in zanimivosti". Tudi sam večkrat pomislim, da - v pomanjkanju časa in vsesplošni usmerjenosti le v telo, le v zunanje - od obiskovanja gora ostaja le še šport in nekaj lepih fotografij. A sem prepričan, da tiste fotografije, ki priletijo na moj prenosni telefon od gorskokolesarskih prijateljev, odražajo tudi njihov globok, morda celo nezaveden občutek za lepoto. Le zakaj bi mi sicer v turobnem jesenskem dnevu tam gori s toplega sonca nad meglenim morjem, kjer so se ustavili, pošiljali prelestne panorame? In da vsakovrstno lazenje po gorah, peš, s kolesom, na krilih in še kako, kaže, da želimo zajeti vse vidike, vse podobe in oblike gora.
Seveda pa pri tem moramo ohranjati spoštovanje do narave, se zavedati njenih zakonov, se preprosto spoprijateljiti z njo, spoznati, kako se narava obnaša in se ji prilagajati - kajti narava se nam ne bo in bomo nazadnje zašli v težave. Gora namreč od nas ne terja le moči, ampak ji moramo nameniti tudi svoj čas, dovolj časa. Zato je hitrost gotovo tisto, kar nam danes jemlje možnost spoznavati naravo bolje. Iztok Tomazin v prej omenjeni knjigi pravi takole: "V uri ali dveh pridirkati na vrh zimskega dvatisočaka, na hitro napraviti nekaj posnetkov in potem peš ali na smučeh zdrveti v dolino ni enako kot čutiti prebujanje dneva, se povezati in uglasiti z goro, priplezati ali prigaziti na vrh, ga doživeti in se izpolnjen vrniti v dolino, v drug svet." Spet se dobro zavedam, da je v pomanjkanju časa bolje na kratko "steči v hrib" kot ostati v dolini, a vendarle - če je le mogoče, pri načrtovanju izletov izberimo tudi take, kjer ne bomo hiteli, kjer se bomo imeli čas "uglasiti" z goro, jo spoznavati in preko nje spoznavati tudi sebe. Namesto večernega skoka na dvatisočak morda kdaj izberimo sosednji, nižji vrh, od koder bomo pol ure le nemo zrli v dvatisočak, ki nas bo počakal za naslednjič. Doživetje bo gotovo nekaj posebnega, ko bomo ne le videli, ampak čutili ugašanje večera, v popolni tišini in samoti. In še povratek nas ne bo skrbel. Namesto izjemno zgodnjega odhoda, da bi turo opravili v enem dnevu, se pod goro, morda do prve koče ali bivaka, odpravimo prejšnji večer (seveda moramo pot dobro poznati!). Tako bomo čutili ne le pojemanje dne, pač pa rojevanje novega, že sredi gora. In še pot za tisti dan bo nekoliko krajša. Preprosto bomo goro na ta način spoznali bolj poglobljeno, kajti doživeli bomo vse trenutke dneva (in noči). Naši gorski turi bomo poleg fizične razsežnosti gore same in brezmejnih razgledov z nje dodali še izjemno dragoceno razsežnost - čas. Dovolj časa!
Tudi če se v gore odpravimo na en sam način, na način prvotnih obiskovalcev gora, torej peš, jih bomo s pogostim vračanjem v različnih letnih časih, dnevnih urah in vremenu spoznali vsestransko - seveda le, če bomo tem obiskom namenili dovolj časa.
Z vsakim obiskom gore se bo naše poznavanje bogatilo, spoštovanje do gore krepilo, predvsem pa bomo - poleg športnega napora - goro tudi globoko doživeli. Razsežnost časa nam bo omogočila vsrkati vse razsežnosti gore.
Zato vam v tem letu želim, da goram namenite dovolj časa. Da se z njimi spoznate vsestransko in poglobljeno. In se zadovoljni vračate v dolino - v drug svet, v svet, ki je enak, a ga vidite drugače. Lepše!

Marjan Bradeško
 

pvkazalo_275

pzs_znak_450

PV V ODDAJI GORSKE SLEDI
115 let PV v prilogi KULT
Predstavitev Planinskega vestnika

Obvestila

15. 12. 2014

Spoštovane bralke in bralci naše revije!
V prihajajočem letu vam želimo, da bi vam gore prinašale veselje in navdih, vam krepile telesno in duševno moč, predvsem pa, da bi se zdravi in srečni v dobri družbi spominjali lepih tur in načrtovali nove!
Uredništvo

3. 3. 2014
   
     OBVESTILO BRALCEM - LETNO KAZALO 2013

3. 3. 2014

      OBVESTILO BRALCEM

Prejemnike Planinskega vestnika obveščamo, da smo z mesecem februarjem prešli na novi informacijski sistem za vodenje naročnikov Planinskega vestnika. Pri prenosu obstoječih podatkov je prišlo do nekaterih napak, za katere se vam opravičujemo in vas hkrati prosimo, da nam jih sporočite na telefonsko številko 01 43 45 690 ali na elektronski naslov hedvika.petkovsek@pzs.si. PZS

14. 4. 2012

    OBVESTILO BRALCEM - PV TUDI V APLIKACIJI TRAFIKA

Revijo za ljubitelje gora - Planinski vestnik - lahko prebirate tudi na Applovih tabličnih računalnikih.

Glavna prednost nakupa naše revije preko e-trafike je, da so vam vsebine na voljo ne glede na to, kje ste.

Lahko se odločite za nakup posameznega izvoda ali celoletno naročnino. Cena posameznega izvoda je 2,99 €, letna naročnina stane 29,49 €.

Več o aplikaciji si lahko preberete na povezavi: http://www.mojmikro.si/preziveti/in_se/trafika_ki_jo_nosimo_s_seboj.

 
PLANINSKI VESTNIK LAHKO NAROČITE NA   BREZPLAČNI MODRI ŠTEVILKI.

080_18_93_1110

 

 



   
 

Planinski vestnik ISSN 0350-4344
© Planinska zveza Slovenije. Vse pravice pridržane.