Revija za ljubitelje gora že od leta 1895, foto: Vladimir Habjan
NOVEMBER 2014

arhiv_naslovnice_2014_11_1600

V novembrski številki Planinskega vestnika vam v temi meseca predstavljamo divjad našega alpskega sveta, nekatere bolezni, ki so pogoste med njimi ter krajše razmišljanje o lovu in lovcih.  

Vabimo vas še, da si preberete članke o: gori s podorom v Dolomitih Cimo Uno, odličnem zgledu in vzorniku - stoletniku Mirku Dermelju, Alešu Kunaverju in Janku Mlakarju, odpravljanju posledic žledoloma na planinskih poteh, ... Priporočamo vam tudi članek s predstavitvijo in testom nekaterih tipov nahrbtnikov.

Za vas smo se pogovarjali z gorskim reševalcem in načelnikom postaje GRS Tolmin Žarkom Trušnovcem, z ornitologom Tomažem Miheličem in s Francem Kadišem, vodjem Odbora za usposabljanje in preventivo PZS.

V rubriki Z nami na pot smo se podali med trte in burjo na Vipavske griče in v starosvetno dolino, v Rezijo.

Sledijo stalne rubrike: komentar, varstvo narave, novice iz vertikale, športnoplezalne novice, planinska organizacija, literatura, pisma bralcev, TNP in V spomin.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika! Poiščite ga v svojem kiosku.

Kazalo  


Vsebina - Članki

PLANINSKA ORGANIZACIJA 2
Planinska članarina in Planinski vestnik. Bojan Rotovnik, predsednik PZS
ŽIVALI NAŠIH GORA 6
Od alpskega kozoroga do zelene rege. Pisana živalska druščina v visokogorju. Miha Marenče st.
Tudi v alpskem svetu živali lahko zbolijo. O nekaterih boleznih živali v gorah. Diana Žele, Gorazd Vengušt
Oj. sv. Hubert. Razmišljanje o lovu in lovcih. Franc Černigoj
INTERVJU 16
Delovati združevalno je zame zakon. Pogovor z Žarkom Trušnovcem. Žarko Rovšček
MANJ ZNANI DOLOMITI 20
Gora s podorom. Cima Una, 2698 m. Matija Turk
KOLUMNA 25
Poslanstvo. Tone Škarja
OSEBNI JUBILEJ 26
Odličen zgled in vzornik. Mirko Dermelj - stoletnik. Tone Škarja
KOLUMNA 28
Eno pleme. Helena Škrl
Z NAMI NA POT 29
Na sonce med trto in burjo. Vipavski griči. Marjan Bradeško
Opisi tur 33
Školj. Marjan Bradeško
Po Vertovčevih poteh čez Ostri vrh. Marjan Bradeško
Obelunec (Marija Snežna nad Gočami). Marjan Bradeško
Po Otmarjevi poti na Vrhe. Marjan Bradeško

Z NAMI NA POT 41
Starosvetna dolina na sončni strani Kanina. Rezija. Janja Lipužič
Opisi 37
Žrd/Monte Sart. Janja Lipužič
Velika Baba/Baba Grande. Janja Lipužič
Skutnik/Monte Guarda. Janja Lipužič
Kucer/Monte Cuzzer. Janja Lipužič

INTERVJU 46
Človek najbrž odgovoren za pojav norega petelina. Pogovor s Tomažem Miheličem. Marjan Žiberna
OBLETNICA 48
Alpinist in karizmatični himalajski vodja. Ob 30-letnici smrti Aleša Kunaverja. Jožica Šparovec
OBLETNICA 53
Deset let je že minilo. Tine Mihelič (1941-2004). Andrej Mašera
ZGODOVINA 54
Hudomušni Janko. 140-letnica Janka Mlakarja. Elizabeta Gradnik
PLANINSKE POTI 56
Za markaciste je veljalo obsedno stanje. Odpravljanje posledic žledoloma na planinskih poteh. Mire Steinbuch
PREVENTIVA IN USPOSABLJANJE 58
Mati modrosti v gorah. Pogovor s Francem Kadišem. Zdenka Mihelič
TEST NAHRBTNIKOV 60
Prenosne omare. Aljaž Anderle
VARSTVO NARAVE 66
Štiri nedotike, le ena naša. Dušan Klenovšek
NOVICE IZ VERTIKALE 67
ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE 68
PISMO BRALCEV 68
LITERATURA 68
PLANINSKA ORGANIZACIJA 69
TNP 72
V SPOMIN 72


Uvodnik 

Negotova usoda Planinskega vestnika

Izdajateljica Planinskega vestnika (PV), Planinska zveza Slovenije (PZS), se je na zadnji seji upravnega odbora konec oktobra odločila za dve veliki spremembi v zvezi z našo revijo. Prva je, da se naročnina na Planinski vestnik izloči iz članarin A in A+, druga pa je vsebinska usmeritev v interno javnost, torej v javnost članstva PZS. Razlog za izpad naročnine je nadgradnja članskega zavarovanja (zavarovanje z asistenco za reševanje v tujini in asistenco za zdravstveno zavarovanje v tujini). Članom upravnega odbora PZS je sicer uredništvo pred sejo poslalo dolgo pismo pomislekov in bojazni, kaj bi to lahko pomenilo za revijo, ki pa je naletelo na gluha ušesa, še več, na seji se o njem sploh ni razpravljalo. Prav tako ne o kompromisnem predlogu, ki smo ga posredovali v pismu, da bi bila odločitev za članarino prostovoljno povezana bodisi z večjimi bonusi zavarovanja bodisi z naročnino na PV ali z obojim. Predlog je bil brez utemeljitve zavrnjen. Naročnina na PV je bila v eno od oblik članarine vključena že dolgo časa. Med najbolj verjetnimi vzroki za to prakso je gotovo bilo zavedanje, da je kulturni in informativni medij, posebej če gre za najstarejšo revijo v državi in eno najstarejših planinskih revij v Evropi, treba na neki način zaščititi oziroma mu pomagati do takšne naklade, ki bi mu omogočila kolikor toliko normalen obseg in obliko. Tega se zavedajo tudi sorodne organizacije, in sicer: revija/glasilo Lovec Lovske zveze, Ribič Ribiške zveze, Slovenski čebelar Čebelarske
zveze ali pa Svet ptic Društva za opazovanje in proučevanje ptic (DOPPS), ki imajo vse naročnine (od 1000 do 22.000 izvodov) vključene v članarino.
Kdo bi vedel, kje so razlogi, da je od 55.000 članov PZS manj kot desetina naročnikov revije, ki jo izdaja organizacija, katere člani so ... Če to še nekako razumemo, pa ne razumemo presenetljivega podatka, ki ga je na enem od oktobrskih sestankov posredoval generalni sekretar PZS, da kar osem članov upravnega odbora, ki je sprejel to strateško odločitev, in dva člana od petih odbora za članstvo, ki je ta ukrep predlagal, niso naročniki na "svojo" revijo. Morda jim ni všeč vsebina PV. Tudi lahko. A če bi bilo to res, zakaj naklada od leta 2001, odkar sem s svojo ekipo prevzel urejanje revije, narašča, prej pa je bila v konstantnem upadu? In to v časih, ko skorajda vsem tiskanim medijem drastično padajo naklade, spletni mediji pa prevzemajo bralce tiskanih medijev?
A+ in A-člani boste torej letošnjega novembra in decembra prejeli obvestilo in dve položnici, eno za članarino, drugo za naročnino na PV. To bo odslej ločeno. Teoretično gledano, če vsi A-člani ne bi več hoteli ostati naročniki, bi se lahko njihovo število več kot razpolovilo, naklada pa bi s pribl. 6000 padla tja proti 3000. Za naklado velja podobno, kot je v gospodarstvu: večji sistemi se lažje obdržijo, so bolj stabilni in odporni. Manjša naklada nam torej ne pušča veliko možnosti, zelo verjetno je, da v letu 2016 revije v takem obsegu in obliki ne bo več možno izdajati. Ob vsem tem izdajateljica z letom 2015 po petih letih upravičeno dviga naročnino (s 34 na 39 evrov).
Izdajateljica je s sprejetjem smernic na področju planinskih medijev in sodelovanja z javnostmi na že omenjeni seji upravnega odbora in na podlagi priporočil na več letošnjih sestankih podala usmeritve uredniške politike, pri čemer je zaželenih (čim) več vsebin o sami organizaciji. Vse to počnemo že zdaj, v nekaterih prispevkih neposredno, v drugih pa bolj posredno. Žal prav vsakega prispevka, ki ga dobimo, ne moremo objaviti. Glavni kriterij za neobjavo je vedno le - kvaliteta. Letos smo zavrnili le 13 prispevkov, kar je ob številu objavljenih povsem zanemarljiva številka.
Uredništvo si ves čas prizadeva zajeti čim več vsebin, ki so del bogate dejavnosti Planinske zveze in društev. Naša največja želja je ustvarjati kvalitetno revijo, ki bo všeč čim širšemu krogu bralcev, ne samo članom PZS ali funkcionarjem. Vsem nikoli ne bomo mogli ustreči, ker to ni možno. Se pa trudimo, tudi na podlagi vseh anket, ki smo jih izvedli, ustreči čim večjemu številu bralcev. Upamo, da bo z napredovanjem programa Naveza izdajateljici nekoč uspelo izvesti podobno anketo tudi med nenaročniki, s čimer bi imeli potrebne podatke za pridobivanje še več bralcev. Tisti, ki nas spremljate, ste gotovo že sami ugotovili, da nam uspeva med sodelavce privabiti najvidnejše kulturne delavce, strokovnjake, akademike, stiliste, pisatelje in fotografe, s čimer se je kvaliteta objav nesporno dvignila.
Planinski vestnik je slovenska kulturna institucija prvega reda in bi že zaradi svoje častitljive starosti (februarja bo minilo 120 let od prve izdaje!) zaslužil kaj drugega, kot da se ga sredi ekonomske krize meče na prosti trg in skuša od zunaj vplivati na uredniško politiko. Planinskemu vestniku se lahko zahvalimo za to, da se Slovenci smemo šteti med planinske narode z dolgotrajno in pomembno tradicijo. PV je bil vseskozi eden od nosilnih stebrov razvoja planinske dejavnosti in pokazatelj njene raznovrstnosti. Revija je uveljavljena doma in v tujini, znana je širokemu krogu bralcev, tudi tistim, ki ne izhajajo iz planinskih vrst. Dostopna je v več kot šestdesetih knjižnicah, uredništvo pa skrbi tudi za mednarodno izmenjavo. Vpliv revije kaže tudi njena citiranost v različnih monografijah in člankih, poleg tega pa je Planinski vestnik predmet raziskovanj študentov za diplomska in druga dela. Z digitalizacijo vseh letnikov in objavo na svetovnem spletu se je revija še bolj približala bralcem.
Namera vodstva PZS, da Planinski vestnik izloči iz članarin A in A+, ima lahko za obstoj revije nepredvidljive posledice. V uredništvu nimamo več veliko manevrskega prostora, stisnjeni smo v kot, vendar bomo revijo, takšno, kot je, še poskušali ohraniti. Če nam to ne bo uspelo, ne vidimo več smisla nadaljevati. Preveč napora smo namreč vložili v to, da je revija takšna, kakršna je danes. Za odprtost tem, torej za širok spekter vsebin, se bomo še naprej trudili v uredništvu, za obstoj revije v sedanji obliki in obsegu pa računamo na - vas. Le bralci, kupci revije, dosedanji člani A in A+, ste tisti, ki lahko prispevate k temu.
Imamo občutek, da je pred prihodnostjo Planinskega vestnika precej negotova usoda.

Vladimir Habjan
in člani uredniškega odbora
 

pvkazalo_275

pzs_znak_450

PV V ODDAJI GORSKE SLEDI
115 let PV v prilogi KULT
Predstavitev Planinskega vestnika

Obvestila

3. 3. 2014
   
     OBVESTILO BRALCEM - LETNO KAZALO 2013

3. 3. 2014

      OBVESTILO BRALCEM

Prejemnike Planinskega vestnika obveščamo, da smo z mesecem februarjem prešli na novi informacijski sistem za vodenje naročnikov Planinskega vestnika. Pri prenosu obstoječih podatkov je prišlo do nekaterih napak, za katere se vam opravičujemo in vas hkrati prosimo, da nam jih sporočite na telefonsko številko 01 43 45 690 ali na elektronski naslov hedvika.petkovsek@pzs.si. PZS

14. 4. 2012

    OBVESTILO BRALCEM - PV TUDI V APLIKACIJI TRAFIKA

Revijo za ljubitelje gora - Planinski vestnik - lahko prebirate tudi na Applovih tabličnih računalnikih.

Glavna prednost nakupa naše revije preko e-trafike je, da so vam vsebine na voljo ne glede na to, kje ste.

Lahko se odločite za nakup posameznega izvoda ali celoletno naročnino. Cena posameznega izvoda je 2,99 €, letna naročnina stane 29,49 €.

Več o aplikaciji si lahko preberete na povezavi: http://www.mojmikro.si/preziveti/in_se/trafika_ki_jo_nosimo_s_seboj.

 
PLANINSKI VESTNIK LAHKO NAROČITE NA   BREZPLAČNI MODRI ŠTEVILKI.

080_18_93_1110

 

 



   
 

Planinski vestnik ISSN 0350-4344
© Planinska zveza Slovenije. Vse pravice pridržane.