Revija za ljubitelje gora že od leta 1895, foto: Vladimir Habjan
SEPTEMBER 2014

arhiv_naslovnice_2014_09_3307  
S septembrsko številko Planinskega vestnika spet začenjamo s serijo člankov, tokrat o endemičnih rastlinah slovenskih gora. Da pa ne boste samo prebirali o njih, vam jih predstavljamo s fotografijami in risbami.
Kot ponavadi, smo tudi tokrat poiskali zanimive sogovornike in jih predstavljamo v intervjujih, to so: vrhunski alpinist Kazimir Drašlar - Mikec, vsestranski Andrej Kokalj - Koki in oskrbnik Gabrijel Jelovšek.

V rubriki Z nami na pot se bomo lahko odpravili na bližnje vrhove nad planino Blato in gore nad mejnim prelazom Plöckenpaß.

Sledi še več zanimivih člankov o Polici bogov v Višu, Prekmurski planinski poti, spominih alpinstičnega veterana o ponesrečenih vzponih, narodnem parku Yosemite, južnem delu Snežnikove planote, zimski turi v tišini gozdov in planin, razmišljanje Toneta Škarje in spomin na 70. let Bojana Pollaka.

Sledijo stalne rubrike: zdravje, športnoplezalne novice, literatura, pisma bralcev, planinska organizacija, TNP in V spomin.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika! Poiščite ga v svojem kiosku.

Kazalo


Vsebina - Članki

TEMA MESECA 4

Rože, ki rasto le pri nas. Endemično cvetje slovenskih gora. Marjan Bradeško
Označujejo enkratnost našega ozemlja. Pregled naših endemičnih rastlin. Nada Praprotnik
Veselje iskanja - in najdenja. Kako doživljamo endemično ali redko cvetje. Marjan Bradeško
Cvetlična galerija. Rafael Terpin
INTERVJU 15
V Sfingi sva pekla slanino in brala španske romance. Pogovor s Kazimirjem Drašlarjem - Mikcem. Manca Čujež
Šport je ena najlepših stvari v življenju. Pogovor z Andrejem Kokaljem - Kokijem. Mire Steinbuch
BISERI JULIJSKIH ALP 22
Police bogov. Večna pot okoli Viša. Hinko Rejec
RAZMIŠLJANJE 27
Izginuli. Tone Škarja

Z NAMI NA POT 28
So(n)čna fužinska brezpotja. Vrhovi nad planino Blato. Mojca Stritar Kučuk
Opisi 33
Ogradi. Mojca Stritar Kučuk
Debeli vrh. Mojca Stritar Kučuk
Prečenje Stogov. Mojca Stritar Kučuk
Škednjovec. Mojca Stritar Kučuk

Opisi 37 - Nad prelazom Plöckenpaß
Monte Coglians/Hohe Warte. Andrej Mašera
Creta di Collinetta(Cellon)/Frischenkofel. Andrej Mašera
Polinik. Andrej Mašera
Pal Piccolo/Kleiner Pal. Irena Mušič Habjan

POMURJE 14
Ko na zahodu dežuje ... Po Prekmurski planinski poti. Andreja Erdlen
SPOMINI ALPINISTIČNEGA VETERANA 44
Težka mesta, kjer jih ne pričakuješ. Zgodbice o ponesrečenih vzponih. Peter Muck
AMERIŠKI DIVJI ZAHOD 50
Najlepše poti ne zahtevajo cilja. Narodni park Yosemite. Olga Kolenc
PLANINSKI PORTRET 54
Oskrbnik, predsednik društva in deklica za vse. Pogovor z Gabrijelom Jelovškom. Dušan Škodič
MINIATURA 56
Ždrocle. Južni del Snežnikove planote. Aleš Nosan
PLANINSKA DOŽIVETJA 58
V tišini gozdov in planin. Zimska tura v pričakovanju pomladi. Jana Remic
ZDRAVJE 60
Športno plezanje na recept. Petra Zupet, Stef Harley
SEDEMDESETLETNICA 62
70 plus - zamuda za tri četrt leta. Bojan Pollak - Bojč. Tone Škarja
ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE 64
LITERATURA 64
PISMA BRALCEV 68
PLANINSKA ORGANIZACIJA 69
TNP 71
V SPOMIN 72


Uvodnik 

Oh, pa še te knjige

V prvem razredu osnovne šole sem imel velike težave z branjem. Poznal sem vse črke, besede sem zlogoval, vendar jih nisem mogel povezati in tekoče prebrati. Doma sem se pod maminim nadzorom na glas mučil z branjem, toda napredka ni bilo. Šlo mi je na jok, mami tudi, le da tega ni pokazala. Po treh mesecih trpljenja mi je nenadoma steklo. Nisem bral, drdral sem kot strojnica. Ne vem, če je bila to travmatična izkušnja, ki se je kasneje odražala v nenasitnem branju. Sprva sem požiral pravljice, nato mladinske povesti. V šestem razredu sem začel v očetovi knjižnici iskati bolj resne knjige, take za odrasle.
Ko sem začel hoditi v hribe, sem odkril planinsko literaturo, ki je takrat izhajala v enkratni, še nepreseženi zbirki Domače in tuje gore založbe Obzorja Maribor. V njej so izhajala dela domačih in tujih avtorjev. Prebral sem vse, kar sem dobil v roke, bodisi v knjižnici bodisi v knjigarnah ali antikvariatu, in z nakupi počasi ustvarjal svojo zbirko. Sčasoma sem začel iskati tuja, še neprevedena dela v angleščini, ki sem jo znal do te mere, da sem jo lahko dokaj tekoče bral. Knjige sem sprva naročal pri Mladinski knjigi v Konzorciju, pozneje preko interneta.
Skozi čas je začelo po malem, na drobno glodati v meni. V Sloveniji imamo vrhunske alpiniste in plezalce pa tudi nekaj deklet je na tej ravni, ki so vrhunski tudi v svetovnem merilu. Zakaj tako malo pišejo oziroma zakaj med njimi ni več piscev? Je že res, da vrhunski alpinist ni vedno tudi odličen pisec, vendar to ne bi smel biti problem, vsaj v angleško govorečem svetu ni. Ed Viesturs, Anatolij Bukrejev, Jerry Moffatt, Ron Fawcet - sama znana alpinistična in plezalska imena. In niso edini, ki so povedali svojo zgodbo v knjižni obliki s pomočjo ghost writerjev, saj so le-ti znali njihove izpovedi oblikovati v privlačno, pogosto napeto branje, ker pač kot publicisti oziroma novinarji poznajo pravila in veščine obrti.
So razlogi za premajhno literarno ustvarjalnost slovenskih alpinistov morda beden honorar, plezajo samo za sebe - v absolutnem pomenu te fraze - in ne čutijo nobene želje po izpovedovanju, se ne počutijo dorasli ali je vzrok ... lenoba? Se morda pesimistično sprašujejo, kdo bo sploh to bral, in sklenejo, da se za tistih nekaj deset ljudi ne splača matrat? Moti me, ko v knjigah tujih avtorjev berem o dosežkih ali podvigih alpinistov, med katerimi ni slovenskih imen, razen Silva Kara, Tomaža Humarja in Marka Prezlja. Seveda je mogoče, da obstajajo knjige, v katerih so omenjeni tudi drugi naši plezalci in jih jaz nisem bral. Moram omeniti, da tu nisem upošteval člankov o slovenskih alpinistih in alpinizmu v tujih revijah, v katerih naši nastopajo ali kot protagonisti, o katerih pišejo drugi, ali kot avtorji besedil.
Da so Slovenci dobri bralci? Hm, že mogoče, vendar so - o tem sem prepričan - slabi kupci knjig. To dokazujejo neprodani izvodi že tako nizkih naklad, ki se prašijo na prodajnih policah in v skladiščih. Ljudje si knjigo raje izposodijo ali fotokopirajo oziroma poskenirajo, kot kupijo. Ta miselnost ni od včeraj, ni posledica krize, kot mogoče kdo misli, to je že stara stvar. Dobro se prodajajo samo knjige o znanih osebah, ki obetajo iz omar padajoče okostnjake in ki mejijo ali spadajo na področje rumenega tiska. Lani mi je znanec na vprašanje, če je že kupil zadnjo izdajo Športnoplezalnega vodnika Slovenije, odvrnil: ''Ne, le zakaj bi jo, če ga lahko fotokopiram, po možnosti v službi, ali pa dobim na spletu pdf," in odvihral dalje. Nisem vpil za njim, da kmalu ne bo imel več kaj kopirati, če se bo nabralo dovolj takih nepremišljenih in brezobzirnih tatov, kot je on, in bo ostala večina izvodov neprodana, posledično pa ne bo novih knjig. Da je to, kar počnejo on in njemu podobni, navadna kraja. Eden kupi, sto jih kopira. Najbolje, da skupaj zberejo denar in se strošek kopiranja enakomerno porazdeli, da bo investicija še cenejša.
Na skupni imenovalec z nizko naklado spada tudi revija, ki jo pravkar prebirate. V Planinski zvezi Slovenije je okoli 60.000 članov, naročnikov Planinskega vestnika je dobrih 5000, torej manj kot 10 odstotkov. In se sprašujem, ali je Planinski vestnik tako zanič, da se ga planincem, alpinistom in drugim ljubiteljem gora ne zdi vredno brati ali pa tudi pri njih prevladuje zastonjkarska miselnost izposojanja. Občutek pripadnosti - kaj je že to? Fosilni sentiment davno minulih dni? Včasih sanjarim pri belem dnevu, kako bo nekoč v Sloveniji v intervalih treh do petih letih izšlo toliko gorniške literature, da je bo dovolj za redne razpise literarnega natečaja za najboljšo knjigo na temo gora in plezanja, ki bo odprt tudi za poezijo in dramska dela. In da bo nagrada cenjena in spoštovana. Da se mi morda ne blede?

Mire Steinbuch
 

pvkazalo_275

pzs_znak_450

PV V ODDAJI GORSKE SLEDI
115 let PV v prilogi KULT
Predstavitev Planinskega vestnika

Obvestila

3. 3. 2014
   
     OBVESTILO BRALCEM - LETNO KAZALO 2013

3. 3. 2014

      OBVESTILO BRALCEM

Prejemnike Planinskega vestnika obveščamo, da smo z mesecem februarjem prešli na novi informacijski sistem za vodenje naročnikov Planinskega vestnika. Pri prenosu obstoječih podatkov je prišlo do nekaterih napak, za katere se vam opravičujemo in vas hkrati prosimo, da nam jih sporočite na telefonsko številko 01 43 45 690 ali na elektronski naslov hedvika.petkovsek@pzs.si. PZS

14. 4. 2012

    OBVESTILO BRALCEM - PV TUDI V APLIKACIJI TRAFIKA

Revijo za ljubitelje gora - Planinski vestnik - lahko prebirate tudi na Applovih tabličnih računalnikih.

Glavna prednost nakupa naše revije preko e-trafike je, da so vam vsebine na voljo ne glede na to, kje ste.

Lahko se odločite za nakup posameznega izvoda ali celoletno naročnino. Cena posameznega izvoda je 2,99 €, letna naročnina stane 29,49 €.

Več o aplikaciji si lahko preberete na povezavi: http://www.mojmikro.si/preziveti/in_se/trafika_ki_jo_nosimo_s_seboj.

 
PLANINSKI VESTNIK LAHKO NAROČITE NA   BREZPLAČNI MODRI ŠTEVILKI.

080_18_93_1110

 

 



   
 

Planinski vestnik ISSN 0350-4344
© Planinska zveza Slovenije. Vse pravice pridržane.