Pisma bralcev - Maj 2007
Vljudno prosim, da objavite moj odgovor v naslednji številki PV. Za razumevanje se zahvaljujem vnaprej in lepo pozdravljam.
Pravzaprav je odveč odgovarjati na pisanje Igorja Jenčiča, Planinski vestnik št. 3, marec 2007, str. 66, o njegovih dilemah varstva narave v gorskem svetu. Očitno je tehniško izobražen planinec, vendar brez posluha za naravovarstveno stroko, tudi se ni nikoli vprašal zakaj in kdaj je nastala ta stroka s svojimi merili in določili. Njegove primerjave s človekovimi posegi v Triglavski narodni park pred stoletji, ko so rudarili v tem prostoru, postavljali planinske koče in pastirske staje, ko so sekali drevesa in krčili pašnike in v bran nemčurstvu postavili na vrhu Triglava celo nekakšno konzervo, brez funkcionalne in estetske vrednosti, piše, ki pa je danes naš simbol in svetinja. Res je, tako je nastala naša naravna in kulturna dediščina, ki marsikje, čeprav zakonsko zaščitena, propada ali pa se spreminja v sodobne vikende. Gospod Jenčič ni pristaš prepovedi v tem prostoru, zanj bi bil učinkovitejši popolnoma drugačen pristop: »načelno dopustiti vse spremembe, vendar postaviti zelo visoka merila glede vpliva na okolje, ta da bi moral biti zanemarljiv«. Kakšna naj bi bila ta visoka merila ne pove, samo prepovedi naj ne bi bilo. Omogočiti bi morali zainteresiranim, da legalno zadovoljijo svoj interes za neki poseg v park, pravi. Trdi, da današnje spremembe ne smejo biti bolj drastične kot so bile nekdanje in da bodo čimbolj usmerjene k ohranjanju in tudi povečevanju estetske vrednosti krajine v parku. Istočasno pa zanj ni problematična graditev cest na planino Laz in na Vrtaško planino. Otresiti se moramo kalupov, pravi. Zaveda se, da njegova razmišljanja ne bodo takoj naletela na množično podporo. Upa, da bo marsikdo vsaj razmislil, ali je dosedanja doktrina varovanja okolja res edino zveličavna ali pa bi vendarle kazalo sprejeti nekaj svežih idej, zaključuje svoje zmedeno pisanje.
Ni mi bilo treba razmilšljati, kajti to zavajajoče pisanje s primerjavami s človekovim poseganjem v park pred stoletji z današnjim, ko se s štirikolesniki divja po zaščiteni naravi, ko se z buldožerji rije po njej, ko lahko povzročitelj razdejanja nato sam sanira, beri utrjuje svoje razdejanje, ko je samo v zadnjih 1o letih zraslo vsem na očeh preko 40 črnih gradenj vikendov v TNP, je v posmeh zakonitosti in ne povečuje estetske vrednosti krajine. Gospod Jenčič je očitno eden tistih, ki kar naprej izumljajo pri nas toplo vodo. Ne ve ali noče vedeti, da v svetu obstoja Mednarodna zveza za ohranitev narave, to je International Union for Conservation of Nature, ki je že leta 1956 v Perthu v Avstraliji določila kriterije o narodnem parku in je za naš edini narodni park leta 1994 pripravila usmeritve o dolgoročnem razvoju kot pogoju za mednarodno priznanje statusa TNP. Obvezuje nas tudi že.
Alpska konvencija mednarodne komisije za varstvo Alp CIPRA, velik pomen ima tudi EU dokument z naslovom NATURA 2000, ki predstavlja evropsko mrežo zavarovanih območij za preživetje ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Kakšnih kalupov naj se otresemo? Tu so vendar jasna mednarodna določila, ratificirali smo te mednarodne dokumente in bo njihovo dejansko uresničevanje omogočilo tudi črpanje finančnih sredstev iz evropskih skladov v korist prebivalcev v naseljih znotraj parka. Kaj pravzaprav hoče Igor Jenčič? Odpravo našega skoraj že mednarodno priznanega statusa narodnega parka, ki je naša najvrednejša naravna in kulturna dediščina državnega pomena, naš edini narodni park?! Hoče neprestano ogroženost s kršitvami vsenarodne vrednote?! Ali bomo že z zakonsko sprejetimi in v praksi dejansko izvajanimi določili za narodne parke enakovredno vstopili v mrežo drugih evropskih narodnih parkov ali ne?! Čas je, da se vsak opredeli do pravnega reda in skrbi za zakonitost odnosov v okolju, kar je odgovornost vseh, še posebej zato postavljenih in plačanih služb za prostorsko urejanje. Prihaja trenutek, ko si bomo ali pa ne s sprejemom novega zakona o TNP z vgrajenimi mednarodno priznanimi določili za status narodnega parka ali pa ne povrnili že omajani ugled v tujini in doma ali pa oboje izgubili.
Uredniški odbor Planinskega vestnika prosim, da v prihodnje ob objavi takih »dilem« kot je pisanje Igorja Jenčiča, objavi istočasno tudi svoje stališče v izogib neprestanemu vrtenju v krogu in pogrevanju že prežvečenih dejstev. Po toliko letih bi vsaj do ohranjanja TNP lahko že imeli med planinci enotna stališča.
Alenka Bizjak